O bolniških odsotnostih zaradi izgorelosti v vse hitrejšem svetu slišimo vedno večkrat. Izgorelost je posledica različnih dejavnikov ali stresorjev, povezanih z delom, in prizadene posameznike različnih starosti, spolov, v različnih panogah in poklicih.
Vzrokov je nešteto, med najpogostješimi so pritiski, ki jih doživljamo, ko se ženemo, da dosežemo zastavljene cilje, časovne roke, ko izpolnjujemo visoka pričakovanja, ki so povezana z delovnimi mesti.
Zakaj je pri izgorelosti potrebna bolniška
Leta 2019 je izgorelost kot poklicno bolezen priznala Svetovna zdravstvena organizacija.
Pomembno je razumeti, da izgorelost ni le utrujenost in občutek stresa. Gre za stanje, v katerem telo tako v fizičnem kot kognitivnem smislu popolnoma odpove.
Poteka v treh stopnjah:
1. stopnja izgorelosti – izčrpanost,
2. stopnja izgorelosti – ujetost,
3. stopnja izgorelosti – sindrom adrenalne izgorelosti (SAI).
Stopnje sledijo od manj do največ in najbolj intenzivnih simptomov. Posameznik čuti neizmerno izčrpanost, lahko pride do motenj spomina, čustvovanja, pomanjkanja motivacije, izgorelo osebo izčrpavajo medosebni odnosi in je delovna neučinkovita.
Stanje izgorelosti je resno in ga ni možno odpraviti zgolj s tednom dni bolniške. Do izgorelosti ne pride čez noč in zato stanja čez noč tudi ni možno odpraviti. Posledice izgorelosti zdravimo več mesecev, izgorelost pa seveda ne vpliva le na posameznika, pač pa tudi na podjetja in konec koncev družba kot celota.
V Nemčiji in Skandinaviji je izgorelost že med glavnimi razlogi za invalidsko upokojitev. Najvišjo stopnjo izgorelosti raziskave iz Slovenije in Evrope sicer izgorelost kažejo med ženskami na vodilnih delovnih mestih ali pri samostojnih podjetnicah.
Z izgorelostjo pride do zmanjšane produktivnosti, negativnega odnosa do dela, poslabšanja odnosov do strank ali sodelavcev, kar lahko prinese negativne posledice, celo izgubo službe, s tem pa poslabšanje ekonomskega statusa posameznika, zato je bolniška nujna.
Ena glavnih prednosti bolniške odsotnosti zaradi izgorelosti je seveda čas, da se posameznik spočije tako fizično kot psihično. Izgorelost je namreč psihosomatska bolezen, kar pomeni, da izvira iz psihičnih težav, kaže pa se s fizičnimi znaki, recimo glavoboli, mišična napetost.
Odsotnost z dela seveda pomeni tudi umik iz delovnega okolja in stresnih dejavnikov, povezanih z delom. To je priložnost za ponovno vzpostavitev ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem.
Poleg tega je to tudi čas, da posameznik naslovi druge težave, ki so k izgorelosti morda prispevale, recimo anksioznost ali depresija.
Vsekakor do izgorelosti pride zaradi vedenjskih in osebnostnih vzorcev posameznika, zato je psihoterapevtska obravnava nujna.
Med delom s terapevti posamezniki lahko prepoznajo vzroke izgorelosti in se naučijo razviti strategije za preprečevanje njene ponovitve.
A pomembno je razumeti, da mora posameznik, ki je izgorel, najprej sploh nabrati moči, da začne reševati svoje težave, zato je daljša bolniška odsotnost nujna, v Sloveniji je to lahko precej težavno, saj mora posameznik vsak mesec stopiti pred komisijo. Vsekakor pa tudi v Sloveniji narašča število (daljših) bolniških odsotnosti zaradi stresa, duševnih motenj in tudi izgorelosti, zato se v primeru, da opažate simptome, vsekakor pogovorite s svojim osebnim zdravnikom.
Preprečevanje izgorelosti
Največ, da se izognemo izgorelosti, lahko oziroma moramo narediti sami. Vsekakor je izjemnega pomena dovolj spanja ter skrb za zdravo prehrano in gibanje. Katere strategije za blaženje stresa so vam najbolj pisane na kožo, je seveda odvisno od tega, kaj vas najbolj sprošča in osrečuje, lahko je to druženje s prijatelji, pisanje dnevnika, poslušanje glasbe, tek v naravi …
Številni posamezniki, ki so bili na bolniški zaradi izgorelosti, se po končanem zdravljenju vrnejo na delovno mesto najprej za polovični delovni čas. Simptomi izgorelosti se namreč ob stiku z obremenilo situacijo lahko ponovno sprožijo. To je tudi razlog, da ni redko, da zaposleni po zaključeni bolniški zaradi izgorelosti zamenjajo službo. Ne le delovno okolje, delodajalca, pač pa včasih tudi panogo.
Kako podjetje skrbi za svoje zaposlene in razporeja delovne obremenitve
Ne le, če ste se soočili z izgorelostjo, vedno je pomembno, da pri iskanju delodajalca preverite, okoliščine, ki bi lahko privedle do izgorelosti, kako podjetje skrbi za svoje zaposlene, katere ukrepe uvaja za zadovoljstvo delavcev, kako razporeja delovne naloge, nadomešča delo med bolniškimi odsotnostmi ipd.
Če si želite delati v podjetju, z zadovoljni zaposlenimi, preverite njihove anonimne ocene delodajalcev na Preveri podjetje.
Katere ukrepe lahko sprejmejo delodajalci, da bi pomagali preprečiti izgorelost in s tem povezane bolniške odsotnosti
Čeprav do izgorelosti pride pri posameznikih v večji meri zaradi njihovih osebnih značajskih lastnosti, prevelike angažiranosti, deloholizma, v kombinaciji z visokimi pričakovanji in obremenitvami s strani delodajalca, so podjetja lahko proaktivna pri tem, da pri zaposlenih do te bolezni ne pride.
Če ustvarjajo spodbudno, zdravo delovno okolje, lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju bolniških zaradi izgorelosti. Nekaj korakov, ki jih lahko naredijo podjetja:
- Spodbujanje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem
Zaposlenim lahko delodajalec omogoči prilagodljiv delovni čas, možnost dela od doma. Na delovnem mestu pa je pomembno delavce spodbujati tudi k rednim odmorom in odklopu od dela izven delovnega časa.
- Upravljanje delovnih obremenitev
Odgovorni delodajalci oziroma vodje znajo enakomerno porazdeliti delovne obremenitve med člane ekipe. Delovne obremenitve morajo biti realne in obvladljive. Pri tem je izjemnega pomena, da so prioritete jasno postavljene ter da imajo zaposleni vire in orodja, da so lahko pri delu učinkoviti in produktivni.
- Pobude in programi za dobro počutje
Zadovoljstvo zaposlenih je večje v podjetjih, ki spodbujajo kulturo, ki ceni skrb zase. Če podjetje zaposlenim ponuja vire, s katerimi to dosežejo, recimo športne vadbe, tečaji, svetovalne storitve, ki se osredotočajo na fizično in duševno zdravje.
- Pozitivna organizacijska, delovna kultura in skrb za pozitivne delovne odnose
Spodbujanje odprte komunikacije, spoštovanje, zaupanje, so le nekatere besede, s katerimi svoje delodajalce oziroma kulturo v podjetju opisujejo zadovoljni delavci.
Kako spoznati in preveriti delodajalca pred razgovorom smo že pisali, seveda pa upoštevajte tudi druge nasvete, kako se pripraviti na razgovor, da boste ob osebnem stiku s podjetjem izvedeli čim več, kar vam lahko izda, ali se boste pri njih počutili dobro in boste lahko skrbeli za svoje zdravje.