Kaj je daljša bolniška odsotnost?
Čeprav daljša bolniška odsotnost ni nikjer konkretno opredeljena s številko, lahko kot daljšo bolniško odsotnost smatramo vse, kar presega 20 dni.
Z novim zakonom o bolniški odsotnosti, ki je bil sprejet marca 2022, je namreč pričelo veljati, da bolniško odsotnost do 20 dni krije ali plačuje delodajalec, tisto nad 20 dni pa krije ZZZS.
Zato bomo v tem članku kot daljšo šteli vsako bolniško odsotnost, ki traja več kot 20 dni.
Več o bolniški odsotnosti in zakonskih določilih lahko preberete v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR1) na naslednji povezavi http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944.
Kako zaprositi za daljšo bolniško odsotnost?
Vsako bolniško odsotnost mora odobriti zdravnik ali specialist, in mora odpreti bolniški stalež. O bolniški odsotnosti morate delodajalca obvestiti bodisi sami, ali pa jih o tem obvesti vaš osebni zdravnik, ali zdravnik/specialist, ki je odprl vaš bolniški list ali bolniški stalež.
Dolgotrajno bolniško odsotnost ali zadržanost od dela posameznika potrdi in določi zdravstvena komisija. ZZZS določi tudi zdravnika, ki pregleda medicinsko dokumentacijo delavca, komisija pa lhko odredi tudi zdravniški pregled, ki ga opravi zdravnik, imenovan s strani ZZZS. V roku 8 dni od prejete vloge za dolgotrajno bolniško odsotnost, na podlagi zdravstvenih pregledov in pregledov medicinske dokumentacije delavca, zdravnik, ki ga je imenoval ZZZS, izda odločbo o bolniški ali daljši zadržanosti od dela.
Plačilo daljše bolniške odsotnosti ali nadomestilo za bolniško odsotnost
Vsaka bolniška odsotnost je plačana. Razlike se pojavijo pri vprašanju, koliko je plačana posamezna oblika bolniške odsotnosti.
Višina nadomestila plače je odvisna od več dejavnikov, giblje pa se med 70% in 100% plače. Prvi dejavnik, ki določa višino nadomestila je razlog za odsotnost, drugi je dolžina odsotnosti, pa tudi vrsta dela in seveda vsota osnove za nadomestilo (osnova je povprečna mesečna plača posameznika z dodatki, ki jih delodajalec plačuje).
Za podrobnejše informacije o višini nadomestila plače obiščite naslednjo povezavo: nadomestila
Razlogi za daljšo bolniško odsotnost
Delavec lahko zaprosi za bolniško odsotnost zaradi najrazličnejših razlogov. To so različne okužbe, bolezni, zlomi, viroze, operacije, zdravniški pregledi, različni zdravstveni posegi, obdobje rehabilitacije, obdobje okrevanja, in tudi bolniška odsotnost zaradi bolnega otroka.
Daljše bolniške odsotnosti pa so običajno tiste, ki so posledica dolgotrajne bolezni, včasih tudi kronične bolezni. Osebe, ki zaprosijo za daljšo bolniško odsotnost, to naredijo na podlagu pretekle zdravstvene dokumentacije, po več opravljenih zdravniških pregledih, dolgotrajno bolniško odsotnost pa odobri komisija ZZZS in zdravnik, ki ga imenujejo.
Eden od najpogostejših razlogov za daljšo bolniško odsotnost v Sloveniji je izgorelost delavca. O tej lahko več preberete v članku o bolniški za izgorelost na strani preveri-podjetje.si. Članek lahko najdete na naslednji povezavi https://preveri-podjetje.si/novice/bolniska-zaradi-izgorelosti.
Koriščenje letnega dopusta in daljša bolniška odsotnost
Dolgotrajna bolniška odsotnost nikakor ni prijetna situacija. Ne glede na to, ali je delavec v procesu diagnosticiranja, zdravljenja, okrevanja ali rehabilitacije, ali nenehno prehaja iz enega v drugo stanje, daljša bolniška odsotnost nikakor ne predstavlja dopusta ali prijetnega prostega časa.
Tu pa se pojavi vprašanje, kaj se zgodi z letnim (rednim, plačanim) dopustom delavca, ki je bil na daljši bolniški odsotnosti.
V skladu z zakonom lahko vsak delavec, ki je bil odsoten zaradi bolezni, svoj letni dopust uveljavlja po koncu bolniškega staleža ali daljše bolniške odsotnosti. To velja tudi, če želi izkoristiti lanski dopust, ki ga zaradi bolniške ni uspel porabiti. Delavec namreč ne more hkrati imeti odprt bolniški stalež in uveljavljati redni letni dopust.
Odpoved zaradi daljše bolniške odsotnosti
Najbolj pogosta skrb, ki se pojavi, ko je delavec dalj časa na bolniški, je ta, da bo zaradi daljše bolniške odsotnosti dobil odpoved.
Seveda je mogoče, da delavec iz takega ali drugačnega razloga dobi odpoved medtem, ko je bolniško odsoten, a je pomembno vedeti, da zgolj krajša ali daljša bolniška odsotnost kot razlog za odpoved Nista dovoljena ali uveljavljena.
Delodajalec lahko zaposlenega odpusti iz drugih razlogov – nesposobnost ali poslovni razlog – medtem, ko je ta na bolniški, ne pa tudi zato, ker je bolniško odsoten. Za prekinitev pogodbe mora delodajalec imeti tehten in obravnavan razlog.
V kolikor delavec med bolniško odsotnostjo prejme odpoved ali prekinitev pogodbe, ta prične veljati šele z dnem vrnitve na delovno mesto – ali z dnem, ko bi se delavec moral vrniti na delovno mesto. Med bolniško odsotnostjo je delavec tako uradno še vedno zaposlen.
Na kratko torej: bolniški stalež ne sme in ne more biti razlog za prekinitev delavčeve delovne pogodbe.
Vrnitev v službo po daljši bolniški odsotnosti
Daljša bolniška odsotnost pomeni, da za dalj časa izgubimo stik z delovnim mestom, sodelavci in nadrejenimi, delovnimi nalogami in delovno dinamiko. Pozabimo lahko kako stvari delujejo, kakšna so pravila in navade, kakšna je naša delovna rutina in delovna rutina celotnega podjetja, predvsem pa se lahko zgodi, da se soočimo s težavo, kako zares opravljati svoje delo.
Vse to lahko predstavlja velik stres in pritisk, s katerim se mnogi delavci težko soočijo.
Pri vrnitvi na delovno mesto po daljši bolniški odsotnosti je pomembno, da se na to ustrezno pripravimo.
Stvari, ki jih lahko naredimo, da si olajšamo prehod z bolniške v službo:
Predpriprava:
Pred pričetkom bolniške se lahko z nadrejenim, sodelavci ali delodajalcem dogovorimo, da nas bodo preko elektronske pošte obveščali o novostih, spremembah, delu, sestankih in pomembnih informacijah o delovnem mestu. Tako bomo lahko tik pred vrnitvijo na delovno mesto pregledali vse Novosti, se z njimi seznanili, in bili bolj na tekočem z vsem, kar se je v službi dogajalo med odsotnostjo.
Ohranjanje stikov z delovnim mestom
Čeprav to ni vedno mogoče, je priporočljivo, da delavec tudi med daljšo bolniško odsotnostjo ohranja vsaj določeno mero komunikacije in stikov s svojimi sodelavci, nadrejenimi in delovnim mestom nasploh. Tu je pomembno poudariti, da delavec, ki je na bolniški, to počne le v okviru svojih zmožnosti, in glede na dogovor in priporočila zdravstvenega osebja ter glede na dogovor z delodajalcem.
Z ohranjanjem stikov z delovnim mestom bo delavec med daljšo bolniško odsotnostjo še vedno na tekočem z dogajanjem, in mu ne bo potrebno velikih količin informacij sprejemati tik ob vrnitvi, temveč bo to opravljal postopoma.
Pogovor s sodelavci
Daljša bolniška odsotnost delavca včasih za sodelavce pomeni večji obseg dela. Tako ob vrnitvi delavca z daljše bolniške odsotnosti lahko v službi zavlada slaba volja in slabo delovno ozračje, delavec, ki se je vrnil, pa lahko izkusi diskriminacijo in neprijazen odnos s strani sodelavcev, ki so ob njegovi odsotnosti morali prevzeti njegove delovne naloge.
Zato je pomembno, da se ob daljši bolniški odsotnosti, kolikor je to le mogoče, pogovarjamo s sodelavci in ohranjamo stike, ob vrnitvi v službo pa si – na primer med pavzo – vzamemo čas, da se s sodelavci pogovorimo, jim prisluhnemo in gradimo na izboljšanju odnosov.
Oblikovanje načrta za prilagoditev
Ob vrnitvi lahko sami, s pomočjo nadrejenih ali sodelavcev, oblikujete svoj načrt za prilagoditev delovnemu mestu. Tako se boste lažje in hitreje privadili na spremembe in novosti, vsak dan boste nekaj časa lahko namenili novim informacijam in delovnim nalogam, predvsem pa boste lahko bolj efektivno prevzeli nazaj svoje naloge in vloge ter izrazili željo po delu, ki jo bodo cenili tako vaši nadrejeni kot tudi sodelavci.
Lepa beseda lepo mesto najde
Ob vrnitvi z daljše bolniške se bo tako vašim sodelavcem kot tudi nadrejenim zdelo lepo, če se jim zahvalite za podporo, lepe besede in seveda za razumevanje ter potrpežljivost med vašo odsotnostjo. Tako boste utrli pot k obnavljanju poslovnih odnosov in izrazili prijaznost ter jim pokazali, da cenite njihovo delo, čas in energijo.
Če ste torej dolgotrajno bolniško odsotni, so vaše skrbi glede morebitne izgube službe ali neplačanega bolniškega staleža odveč. Delodajalec vas samo zaradi bolniške odsotnosti kot razloga– ne glede na dolžino le-te – ne more odpustiti, prav tako pa boste za svojo odostnost, v kolikor je bila odobrena in potrjena s strani komisije ZZZS, prejeli ustrezno nadomestilo. Poskrbite za svoje zdravje in počutje, in se na delovno mesto vrnite, ko ste zdravi in pripravljeni na nove delovne izzive in napredke.