V zadnjem času se vse pogosteje postavlja vprašanje, ali delavci v Sloveniji ob selitvi upravičeno pričakujejo določene oblike dopusta za to obsežno in pogosto stresno opravilo. Medtem ko zakonodaja jasno določa pravice do letnega dopusta, pa posebna določila za dopust zaradi selitve ne obstajajo. To mnoge pusti v dilemi, kako organizirati selitev ob hkratnem ohranjanju delovnih obveznosti. V tem članku bomo raziskali, kako se delavci soočajo s to situacijo, kakšne možnosti imajo na voljo in ali obstajajo kakršnekoli pravne ali druge rešitve, ki bi delavcem lahko olajšale proces selitve. Ali resnično lahko pričakujemo, da bi moral biti dopust za selitev del zakonsko zagotovljenih pravic ali je to zgolj želja brez pravne podlage?
Dopust za selitev – Kaj pravi zakon?
Selitev je brez dvoma dogodek, ki lahko zahteva precejšnje časovne vire in energijo, a trenutno slovenska zakonodaja ne predvideva posebnega dopusta za selitev. Delavci, ki se odločijo za selitev, morajo ta čas običajno pokriti z letnim dopustom, dopustom za osebne razloge ali pa celo z neplačanim dopustom, če delodajalec soglaša. Vendar pa lahko to povzroči določene težave, zlasti če je letni dopust že porabljen ali namenjen drugim obveznostim.
V Sloveniji zakonodaja določa pravice delavcev do letnega dopusta, ki zagotavlja minimalno trajanje štirih tednov na koledarsko leto, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Ta osnovni dopust se lahko podaljša za določene skupine delavcev, kot so starejši delavci, invalidi, delavci z bistveno okvaro telesnih funkcij ter tisti, ki skrbijo za otroka s posebnimi potrebami.
Vendar pa zakonodaja ne predvideva dodatnih dni dopusta za osebne razloge, kot je selitev. To pomeni, da morajo delavci, ki se selijo, to storiti v okviru svojega rednega letnega dopusta ali si vzeti dopust brez nadomestila, če to dopušča njihova delovna situacija in dogovor z delodajalcem. Tako zakonodaja jasno ločuje med letnim dopustom, namenjenim počitku in regeneraciji, ter drugimi vrstami odsotnosti, ki niso posebej zakonsko urejene.
Spada dopust za selitev med plačane odsotnosti iz dela?
V kontekstu plačanih odsotnosti iz dela, ki so v Sloveniji zakonsko določene za specifične osebne okoliščine, dopust za selitev ne spada med priznane razloge za plačano odsotnost. Naš zakonik omogoča delavcem, da izkoristijo do sedem delovnih dni plačane odsotnosti na leto za posebne osebne okoliščine, kot so lastna poroka, smrt bližnjega, huda nesreča ali spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan.
Vendar pa, kljub temu da je selitev lahko zahteven in stresen dogodek, trenutna zakonodaja ne predvideva, da bi bila selitev vključena med te plačane odsotnosti. Delavci, ki se soočajo s selitvijo, se tako morajo zanašati na letni dopust, morebitne dni prostega iz drugega naslova ali na neplačan dopust, če to dopušča njihova delovna situacija in dogovor z delodajalcem. Tako ostaja selitev izven okvira zakonsko zagotovljenih plačanih odsotnosti, kar predstavlja dodaten logistični in finančni izziv za zaposlene.
Nekatere kolektivne pogodbe omogočajo dopust za selitev
Čeprav slovenska zakonodaja na splošno ne priznava dopusta za selitev kot standardne pravice v okviru delovnih razmerij, so nekatere specifične industrije preko svojih kolektivnih pogodb uvedle pravico do plačanega dopusta za ta namen.
Primer tega je Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, ki delavcem omogoča, da izkoristijo en dan plačanega dopusta za selitev, če je selitev v lastnem interesu, ter dva dneva, če selitev poteka v interesu delodajalca. Podobne ureditve najdemo tudi v Kolektivni pogodbi za cestni potniški promet, ki delavcem priznava dva dneva dopusta za selitev.
Prav tako Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije priznava en dan plačanega dopusta za selitev, pri čemer je možnost izkoriščanja te pravice omejena na enkrat letno. Te določbe odražajo razumevanje, da selitev lahko predstavlja pomemben logistični in emocionalni zalogaj za delavce, in ponujajo nekoliko več fleksibilnosti in podpore v primerjavi s splošnimi zakonskimi določili.
Preverite, kako prilagodljiv je vaš delodajalec pri selitvi
Pri načrtovanju selitve je pomembno preveriti, kako prilagodljiv je vaš delodajalec glede dopusta ali drugih oblik pomoči. Ker zakonodaja ne zagotavlja posebnih pravic za dopust ob selitvi, je prilagodljivost odvisna predvsem od internih politik podjetja ali določil v kolektivni pogodbi.
Da bi pridobili boljši vpogled v to, kako različna podjetja obravnavajo selitev svojih zaposlenih, lahko obiščete spletno stran Preveri podjetje. Tam najdete ocene in mnenja zaposlenih o prilagodljivosti njihovih delodajalcev, kar vam lahko pomaga oceniti, kako bi vaša selitev lahko vplivala na vašo zaposlitev in kako pripravljen je vaš delodajalec pomagati v takih situacijah.
Zaključek
Medtem ko je zakonodaja v Sloveniji glede dopusta za selitev jasna in ne predvideva posebnih pravic, obstajajo sektorji, ki preko kolektivnih pogodb omogočajo nekaj prilagodljivosti. To delavcem lahko znatno olajša selitveni proces.
Vendar pa, za večino delavcev še vedno velja, da je pri načrtovanju selitve pomembno preveriti možnosti znotraj lastnega podjetja in se morda zanesti na letni dopust ali druge oblike odsotnosti. Prav tako je koristno obiskati spletno platformo Preveri podjetje, kjer lahko pridobite vpogled v prakse različnih delodajalcev in morda najdete tista podjetja, ki so do svojih zaposlenih še posebej prilagodljiva.
Na koncu, čeprav zakonska podlaga morda ne obstaja, dialog z delodajalcem in poznavanje pravic iz kolektivnih pogodb lahko zagotovita boljše razumevanje in pomoč pri selitvi.