Delavske dolžnosti ali obveznosti delavca
Vsak delavec ima določene obveznosti, ki jih v skladu s svojo zaposlitveno pogodbo in dogovorom z delodajalcem mora opravljati. Da boste v nadaljevanju članka lahko lažje razumeli in spremljali, kdaj lahko delavec odkloni delo, bomo najprej naslovili in opisali dolžnosti delavca.
Vsak delavec je v delovno razmerje vključen prostovoljno, in se s podpisom pogodobe o zaposlitvi seznani in strinja z načinom in obsegom dela na delovnem mestu ter s pogoji in pravili dela. V organiziranem delovnem procesu, v katerega je vključen, delavec opravlja svoje delo in delovne naloge v skladu s pravili in navodili nadrejenega, za to pa prejme plačilo, ki je prav tako navedeno v pogodbi o zaposlitvi.
Delavske dolžnosti so:
- Vestno opravljanje dela in nalog, ki so navedene v zaposlitveni pogodbi,
- Opravljanje drugega primernega ali dodeljenega dela, v skladu s tem, kar določa pogodba ali zakon,
- Upoštevanje zahtev in navodil delodajalca v zvezi z obveznostmi delovnega razmerja.
Prav tako pa delavske dolžnosti zajemajo tudi skrb za varnost pri delu, v skladu z veljavnim Zakonom o varnosti in zdravju pri delu.
Te delavske dolžnosti zajemajo:
- Obveščanje delodajalca o morebitni nevarnosti na delovnem mestu,
- Podaja zahteve delodajalcu za odpravo nevarnosti na delovnem mestu,
- Izvajanje varnostnih praks in dolžnosti, za katere je bil delavec na delovnem mestu ustrezno usposobljen.
Delavske dolžnosti pa ima tudi vsak posamezen delodajalec. Te vam bomo predstavili v naslednjem odstavku.
Katere so dolžnosti delodajalca, da lahko delavec opravlja delovne naloge?
Delavske dolžnosti smo že pregledali. Sedaj je čas, da se osredotočimo tudi na dolžnosti delodajalca. Nasploh velja, da v kolikor delodajalec ne zagotavlja varnega in zdravega okolja ter varnih in zdravih okoliščin in pogojev za nemoteno izvajanje dela in potek delovnega procesa, lahko delavec zavrne ali odkloni delo.
Prav tako je pomembno, da delodajalec poskrbi za ustrezno organiziranost in izvedbo dela, ki bo preprečila in omejila nevarnost in tveganje pri delu ter oblikovati ustrezne ukrepe, če do nevarnosti ali tveganja pride.
V skladu s tem mora delodajalec delavce ustrezno obveščati o vseh varnostnih in drugih ukrepih, ki jih bo uveljavljal v delovnem procesu in podjetju, in jih z njimi seznaniti ter poskrbeti, da so za varnostne ukrepe in njihovo izvajanje ustrezno usposobljeni pred pričetkom z delom.
Vse delo, ki ga opravlja delavec, mora potekati v kontroliranem in varnem okolju, prav tako morajo vse delovne zadolžitve, ki jih delavec prejme, biti pravne. V kolikor delodajalec tega ne upošteva, se delavec lahko obrne na delavsko inšpekcijo, prav tako pa lahko o nastali situaciji obvesti svet delavcev in zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Sedaj pa si oglejmo, kdaj lahko delavec uveljavlja pravico do odklonitve dela.
Kdaj lahko delavec odkloni delo?
Kot smo omenili, mora delodajalec vsakemu delavcu zagotoviti varno okolje pri delu. Za zagotavljanje zdravja in varnosti delavcev pri delu pa mora izvajati ukrepe, ki to omogočajo in delavce o teh ukrepih seznaniti ter jih na te pripraviti.
Pogoji dela in ves delovni proces morata ustrezati Zakonu o varnosti in zdravju pri delu – v nasprotnem primeru delavec lahko odkloni dodeljeno delo ali delovne naloge, tudi če so te del pogodbenega delovnega procesa.
Primeri, ko delavec lahko odkloni delo:
- Ko delavcu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje
- Ko na delovnem mestu niso izpolnjeni predpisani varnostni ukrepi,
- Če delavec ni bil predhodno obveščen o in seznanjen s pogoji dela, škodljivostmi in možnimi nevarnostmi med delom,
- Če delavec ni bil ustrezno seznanjen in usposobljen za varno delo,
- Če bi delo, ki ga delodajalec zahteva, veljalo za protipravno ravnanje,
- Če delodajalec delavcu dodeli nadurno delo, ki presega 170 ur letno (za katerega mora dobiti pisno soglasje delavca),
- V primeru, da delodajalec delavca napoti v tujino, in za odklonitev obstajajo tehtni razlogi (npr. nosečnost, invalidnost, varstvo otroka, zdravstveni razlogi...)
Delavec torej lahko delo ali navodila za delo delodajalca odkloni, če je temperatura previsoka ali prenizka, če je varnostna oprema nepopolna, nepregledana ali poškodovana, če delovna naloga pomeni nezakonito ravnanje, če se delavec iz tehtnih razlogov počuti ogroženega, ali pa bi upoštevanje navodil ustrezalo kateremukoli od ostalih zgoraj navedenih razlogov.
Pomembno je vedeti, da v skladu z zakonikom Republike Slovenije, delavec po odklonitvi dela zaradi kateregakoli od zgornjih razlogov, ne sme v delovnem razmerju utrpeti nobenih negativnih posledic. V kolikor se to krši, se delavec lahko obrne na Inšpektorat za delo.
Tako delavec kot delodajalec imata svoje dolžnosti. Pri navodilih in zahtevah delodajalca, pa lahko delavec uveljavlja pravico do odklonitve dela, v kolikor verjame, da bo z opravljanjem delovne naloge ogroženo njegovo zdravje, varnost ali celo življenje. Delavec mora poskrbeti, da so zaposleni vselej varni in ustrezno usposobljeni za minimiziranje tveganja in za soočanje z nevarnimi situacijami, v kolikor do njih lahko pride. Kolektivna varnost in dobrobit delavcev sta vedno na prvem mestu.
Na strani Preveri Podjetje pa lahko preverite tudi druga informativna besedila, ki bodo odgovorila na vsa vprašanja s področja dela, zaposlovanja in delovnih odnosov.