🕑 Sep 13, 2023
Rojstvo dojenčka prinese številne spremembe v vsako gospodinjstvo. Sprejem novega družinskega člana in okrevanje olajšajo zakonsko določeni dopusti za starše. Porodniški dopust se deli na materinski dopust, očetovski dopust in nenazadnje tudi starševski dopust. Več o očetovskem dopustu si lahko preberete v tem članku očetovski dopust , v tem članku pa bomo podrobneje obravnavali materinski dopust in starševski del porodniškega dopusta.
Materinski dopust je najbolj obširno poznan in najstarejši tip porodniškega dopusta. Namenjen je pripravi na porod, negi, varstvu otroka takoj po porodu in zaščiti materinega fizičnega in mentalnega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. V Evropi je tovrstni dopust obstajal večino 20. stoletja, uvedla pa ga je leta 1952 Mednarodna organizacija dela (ILO) s konvencijo o zaščiti mater. Kasneje, leta 1992 pa je Evropska unija tudi prevzela direktivo za plačan materinski dopust in tako materam omogočila 14 tednov plačanega dopusta (takratni minimum za države Evropske Unije).
Materinski dopust se po svetu razlikuje, najbolj znan primer je pa iz Združenih držav Amerike, kjer porodniški dopust ne obstaja in si ga lahko privoščijo le tisti, ki imajo le-tega zagotovljenega iz strani organizacije, ki jih zaposluje. Gre za strašne razmere, ki jih poglobi še dejstvo, da morajo ljudje plačati tudi po 35 tisoč ameriških dolarjev za samo rojstvo otroka v bolnišnici. Seveda v primeru, da mati ni bila zavarovana. Znesek se razlikuje od matere, države in bolnišnice, ampak moraš plačati tudi do 1000 ameriških dolarjev in več za rojstvo svojega otroka, četudi si zavarovan.
Če pa se vrnemo nazaj v Slovenijo, pa lahko povemo, da je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja porodniški dopust trajal 84 dni, v petdesetih je bil nato podaljšan na 105 dni, v naslednjem desetletju na 135 dni in v osemdesetih na 6-mesečni dopust. Nekaj let zatem pa so sprejeli novelo, ki je dovoljevala delitve porodniškega dopusta med staršema. Leta 1986 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto in je vključeval tudi 100 % nadomestilo plače.
Trenutno materinski dopust ureja Zakon o starševstvu in družinskih prejemnikih in Zakon o delovnih razmerjih. Zakonodaja v Sloveniji sledi vzoru Skandinavskih držav in spodbuja enakopravnejše sodelovanje obeh staršev v skrbi za otroke, saj prinaša veliko pozitivnih učinkov na razmere in dinamiko v družinah in gospodinjstvih. Enakopravnejše sodelovanje se spodbuja s pomočjo neprenosljivega očetovskega dopusta in z neprenosljivim delom starševskega dopusta. Oba neprenosljiva dela trenutno znašata 75 dni dopusta, ki ga oče lahko opravi v določenih obdobjih po rojstvu otroka. Več o očetovskem dopustu si lahko preberete tukaj očetovski dopust.
Prvih šest tednov po porodu imenujemo obdobje po porodu. Gre za zelo intenzivno obdobje tako za mati. Ne samo zaradi telesnega in mentalnega okrevanja, ampak tudi zaradi za nego novorojenčka, ki potrebuje izjemno veliko pozornosti.
Telo doživlja številne spremembe, od celjenja po porodu pa vse do nihanja razpoloženja po porodu zaradi nihanja hormonov, ki poskušajo telo povrniti v stanje pred zanositvijo - mesečnega perila in ovulacije. Če poenostavimo - veliko je vsega. Ni nekaj nenavadnega, da potrebuje mati materinski dopust. Bolj dolgoročen in kompleksen je porod, dlje bo morala okrevati.
Tukaj pa je seveda potrebno omeniti dodani stres zaradi dojenja, pomanjkanje spanca in sploh prilagajanje in navajanje na materinstvo, predvsem če je to prvi otrok. Maternica se krči nazaj v prvotno velikost, zato mati doživlja krče takoj po porodu. Nekatere se lahko začnejo boriti z depresijo, ki je lahko posledica spremenjenega telesa in s tem povezana nizka samozavest, ali pa zaradi hormonskih nihanj.
Naštevamo lahko še in še in vse so zelo dobri razlogi zakaj je prav neverjetno, da stvar ni zakonsko urejena v tako razviti državi kot so Združene države Amerike. Tukaj najdeš Priročnik za okrevanje po porodu. Upamo, da ti bo v pomoč!
Zagovorniki porodniškega dopusta so mnenja, da le-ta doprinese k zdravju otroka in izboljšajo pozicijo ženske na delovnem mestu. Vpliv porodniškega dopusta na ekonomijo organizacije manj znan in kažejo na ekonomsko neučinkovitost na diskriminacijo mater na delovnem mestu. Omenjeni problem je večji v državah, ko ima samo ženska porodniški dopust. Delodajalci so nagnjeni k zavračanju ženskih delavk, ki so v letih, ko bi morebiti želele imeti otroke. Prepričanje mnogih delodajalcev je, da bodo zaposleni po vrnitvi s porodniškega dopusta tudi v prihodnje večkrat odsotni z delovnega mesta in jih posledični ponudili tudi nižje plače t.i. “wage penalty.” Seveda so ogrožene bolj ženske kot očete, četudi velja obvezni porodniški dopust za oba.
V Sloveniji je ženska 28 % bolj pogosto vprašana glede njenih načrtov in imajo posledično težave s sklenitvijo delovnega razmerja, dodatne obremenitve, onemogočanje napredovanja, poslabšanje odnosa z nadrejenimi, večje tveganje za prekinitev delovnega razmerja ter razlike v višinih plač. Neprenosljivi del očetovskega dopusta (o katerem si lahko več prebere tukaj očetovski dopust in neprenosljiv porodniškega dopusta vodi k višjemu izkoriščanju dopusta iz strani očeta in vodi k izboljšanju ekonomskih razmer med ženskami in moškimi.
Kar me je presenetilo pri raziskavi za ta članek je, da so kadroviki pri pregledu življenjepisov bili pristranski očetom. Matere so bile videne kot manj kompetentne, manj predane, manj primerne za zaposlitev ali napredovanje in si zaslužile nižje plače. Od njih so zahtevali višjo strokovnost in višje standarde pri izvedbi dela. V tujini bo plača ženske brez otrok tako višja. V Sloveniji ima 20 % žensk probleme z zaposlitvijo, za razliko od moških od katerih jih je 3 % imelo težave zaradi načrtovanja starševstva.
Če veš za takšnega delodajalca, obvesti druge preko objave anonimnega mnenja na platformi Preveri.podjetje.si. Pomagaš lahko mnogim! Tovrstna transparentnost lahko dolgoročno pozitivno vpliva na razmere žensk v družbi.
Izjeme
Če mati umre, zapusti otroka ali kako drugače ni sposobna za varstvo ali nego otroka, je do materinskega dopusta upravičen tudi oče oziroma oseba, ki je odgovorna za otroka.
Pravico do koriščenja porodniškega dopusta imajo tisti, ki so bili zaposleni na dan pred začetkom porodniškega dopusta, in tisti, ki so bili v zadnjih treh letih zaposleni vsaj 12 mesecev. Dijakinjam, študentkam in nezaposlenim ob porodu pripada starševski dodatek, ki trenutno znaša 465,34 € mesečno. Pri tem velja, da ga prvih 77 dni prejema mati, kasneje pa ga lahko prejema tudi oče. Starša se morata o prejemanju dodatka pisno dogovoriti red uveljavljanjem pravice. Prejemnik starševskega dodatka pa je vključen tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati ali oče lahko starševski dodatek prejema 365 dni od rojstva otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša.
Po slovenskem zakoniku ima pravico do porodniškega dopusta tudi oče. V letu 2023 je prišlo do sprememb kar se tiče tega tipa porodniškega dopusta. Oče lahko koristi očetovski dopust do 15 dni in v prvih treh mesecih po porodu. Več o zakonskih posebnosti glede očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila in noveli zakona.
Starševski dopust je trenutno 160 dni za oba starša. Z novim zakonom začne veljati 160 dni starševskega dopusta, od katerega je 60 dni neprenosljivih. Prenosljivost pomeni, da se lahko število dni dopusta prenese na osebo, ki dejansko skrbi za otroka. V praksi to pomeni, da lahko oče 100 dni prenese na mater. Tako lahko mati otroka porabi skupaj 260 dni (160+100) starševskega dopusta in dodatno 105 dni materinskega dopusta. Vse skupaj lahko ima mati 365 dni dopusta. Enako velja, da lahko mati prenese 100 ur na očeta, kar pomeni, da ima lahko oče poleg 160 ur starševskega dopusta in 15 dni očetovskega dopusta tudi 100 ur prenesenega materinega starševskega dopusta. Skupno lahko ima oče maksimalno 275 dni dopusta. Materi pa še vedno ostane 60 dni prenosljivega materinskega dopusta.
Starši novorojenčka prejmejo tudi pomoč ob rojstvu otroka v enkratnem znesku, ki je namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Znesek znaša 404,96 €. Prejmejo ga vsi starši, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in v Sloveniji tudi živijo. Številne občine se odločijo denarno pomagati svojim prebivalcem. Pozanimajte se pri svoji.
Nekatere matere se odločijo za hitro vrnitev na delovno mesto, nekatere ne. Raziskave kažejo, da so tako zaposlene ženske enako dobre matere kot nezaposlene, vendar je pri prvih potrebno, da so s svojim delom zadovoljne in se ne počutijo krive, ker delajo. Zaupati morajo vrtčevskem okolju ali drugim vrstam varstva. Veliko se jih pa počuti krive prav zaradi želje po vrnitvi na delovno mesto in jih lahko mnenje drugih precej obremenjuje. Prosim - poslušajte se in naredite kar je najbolje za vas. Dobra mati ste, če se odločite za hitro vrnitev ali pa če se odločite, da se sploh ne bi vrnili. Obe sta legitimni želji. Srečno in čestitke!
Spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi izboljšujemo uporabniško izkušnjo. Preberi več