Razlogi za izredni dopust
S podpisom pogodbe o zaposlitvi delavec pridobi pravico do koriščenja letnega dopusta. Gre za redni dopust, ki ga mora delodajalec odmeriti do konca marca tekočega koledarskega leta. Znotraj tega lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust, ki ga delavec mora koristiti, ko je določen, na drugi strani pa ima delavec pravico tudi do plačanih odsotnosti zaradi osebnih razlogov. Gre za tako imenovani izredni dopust.
Kaj je izredni dopust
ZDR-1 v 165. členu opredeljuje plačano odsotnost zaradi osebnih okoliščin, katerim pogovorno pravimo izredni dopust.
Kateri so razlogi za koriščenje izrednega dopusta
- Lastna poroka
- Smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja ali otroka, posvojenca oziroma otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
- Smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj
- Hujša nesreča, ki zadane delavca,
- Spremstvo otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan
Delavec ob zgoraj navedenih razlogih koristi najmanj en dan izrednega dopusta, po zakonu pa mu v koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin pripada do največ sedem delovnih dni plačane odsotnosti.
Posamezne kolektivne pogodbe lahko določajo daljše trajanje izrednega dopusta.
Spremstvo prvošolčka na prvi šolski dan - Pripada vam izredni dopust
Z novelo zakona o delovnih razmerjih so januarja 2020 pravico do plačane odsotnosti z namenom spremstva prvošolčka na prvi šolski dan pridobili tudi starši, zaposleni v zasebnem sektorju. Zaposlitev v javnem sektorju je to predvidevala že prej, prav tako pa je k temu delodajalce zavezoval tudi certifikat Družini prijazno podjetje, zato je bil cilj novele izenačiti zaposlene v obeh sektorjih.
Kaj morate vedeti, če želite izkoristiti izredni dopust iz razloga spremstva prvošolčka
Za pridobitev dneva izrednega dopusta iz razloga spremstva učenca prvega razreda na prvi šolski dan mora delavec zaprositi delodajalca in predložiti dokazilo (potrdilo o vpisu). Izredni dopust na ta dan ni samoumeven, oba starša pa ga lahko izrabita le na določen dan - prvi šolski dan.
Prav tako vam ne pripada ob prvem obisku vrtca ali ob spremljanju učencev višjih razredov na prvi šolski dan.
Selitev po zakonu ni med razlogi za izredni dopust, a vam morda pripada
Selitev je gotovo eden od razlogov, ko bi nam prav prišel dan ali dva dopusta. A ZDR-1 ne opredeljuje selitve kot osebne okoliščine, zaradi katere bi delavcu pripadala plačana odsotnost z dela.
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta, ki jo lahko izrabi za selitev, vendar to niso dodatni dnevi dopusta. Trije dodatni dnevi dopusta poleg letnega dopusta in odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin pripadajo starejšim delavcem, invalidom z najmanj 60-odstotno okvaro in delavcem, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego.
Ne glede na določila ZDR-1 pa lahko dopust za selitev opredeljuje interni akt delodajalca, v katerem so opredeljeni vsi primeri plačane odsotnosti, ali kolektivna pogodba. Med takšne sodi na primer Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenija, kjer delavcu za selitev v lastnem interesu pripada 1 dan, za selitev v interesu delodajalca pa 2 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače.
Odsotnost z dela 3 dni zaradi selitve pripada tudi javnim uslužbencem, skladno z Zakonom o delavcih v državnih organih.
V kolikor potrebujete dodatne proste dneve iz kakršnega koli razloga, lahko delodajalca prosite tudi za neplačan dopust. Ne gre za zakonsko zagotovljeno pravico delavca, zato prošnji delodajalec ni dolžan ugoditi, a številni zaposleni se s svojimi delodajalci o tem uspešno soglasno dogovorijo.
Ali je podjetje, pri katerem se želite zaposliti, delodajalec, s katerimi bodo takšni dogovori enostavni, lahko preverite tudi na preveri-podjetje.si.