Solidarnostna pomoč za bolniško nad 3 mesece predstavlja pomembno vlogo v socialnem varstvu, ki se osredotoča na zagotavljanje finančne podpore posameznikom med daljšim bolniškim staležem. Ta oblika pomoči je namenjena tistim, ki se soočajo z zdravstvenimi izzivi, trajajočimi več kot tri mesece, in potrebujejo dodatno podporo za ohranjanje svojega finančnega ravnovesja.
Solidarnostna pomoč vključuje različne mehanizme, s katerimi se poskuša ublažiti morebitne ekonomske težave, s katerimi se srečujejo posamezniki med dolgotrajnim bolniškim dopustom. Poleg finančne pomoči lahko vključuje tudi svetovalne storitve, ki pomagajo bolnikom in njihovim družinam pri upravljanju s stresom in drugimi izzivi, povezanimi z dolgotrajno odsotnostjo z dela.
V tem kontekstu bomo raziskali, kako solidarnostna pomoč deluje v praksi, kakšne so pogoji za upravičenost do te vrste pomoči, ter kako lahko posamezniki izkoristijo to obliko podpore v času, ko se srečujejo z zahtevnimi zdravstvenimi situacijami. Odkrijte, kako lahko ta oblika solidarnosti prispeva k boljšemu blagostanju posameznikov med daljšim bolniškim dopustom.
Ali vaš delodajalec ne upošteva kolektivne pogodbe?
Preveri-podjetje je platforma, kjer lahko posamezniki pridobijo dragocene informacije o svojem potencialnem delodajalcu. Spletna stran omogoča anonimne komentarje prejšnjih zaposlenih o njihovih izkušnjah pri določenem delodajalcu. Če opazite, da vaš delodajalec ne spoštuje dogovorov, zapisanih v kolektivni pogodbi, je to lahko učinkovit način, kako deliti svoje mnenje anonimno. Z deljenjem izkušenj na tej platformi omogočate, da bodo bodoči zaposleni pridobili vpogled v delovne pogoje in prakse podjetja, kar jim bo pomagalo pri odločanju o morebitni zaposlitvi. Vaše anonimno mnenje lahko pripomore k ustvarjanju transparentnega delovnega okolja ter podpira skupnost zaposlenih pri informiranju in zaščiti njihovih pravic.
Kdaj vam pripada solidarnostna pomoč?
Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja
Mogoče delate v šolstvu in se sprašujete: “Ali imam pravico do solidarnostne pomoči zaradi bolniške odsotnosti, ki je daljša od 3 mesecev?”
V skladu s kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, je določeno, da delavcu ali njegovi družini pripada solidarnostna pomoč. Ta pomoč je določena glede na neto osnovo, ki jo predpisuje zakon o začasni določitvi osnove za plače in druge prejemke iz delovnega razmerja. Solidarnostna pomoč se izplača v primeru smrti delavca ali ožjega družinskega člana, težje invalidnosti, daljše bolezni ter v primeru elementarnih nesreč ali požarov.
_1706742985.webp)
Glede na pojasnila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, se daljša bolezen opredeljuje kot bolezen, ki traja tri mesece ali več.
Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja natančneje določa, da je delodajalec dolžan izplačati solidarnostno pomoč v višini 577,51 EUR javnemu uslužbencu, v skladu s postopkom, opredeljenim v kolektivni pogodbi. Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči lahko javni uslužbenec vloži v roku 60 dni od nastanka primera.
Dodatno določilo v aneksu pripisuje članu reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik aneksa, 20% višjo solidarnostno pomoč. Pogoji za izplačilo ostajajo enaki, vendar član sindikata lahko zahteva pomoč, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega 130% minimalne plače. Sindikat lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera na podlagi predloga člana.
Solidarnostna pomoč po kolektivni pogodbi SKEI
Delavec lahko enkrat letno zaprosi delodajalca za solidarnostno pomoč v primeru daljše neprekinjene bolezni ali poškodbe pri delu (nad 3 mesece). Višino pomoči določita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera.
Delavcu ali njegovi družini pripada solidarnostna pomoč, ki je odmerjena glede na višino povprečne mesečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Pravica do pomoči velja v naslednjih primerih:
- Smrt delavca, ki je več kot 10 let delal pri zadnjem delodajalcu (170%)
- Smrt delavca, ki je delal za čas do 10 let pri zadnjem delodajalcu (120%)
- Smrt bližnjega (ožjega) družinskega člana delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu več kot 10 let (100%)
- Smrt bližnjega (ožjega) družinskega člana delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu do 10 let (80%)
- Nastanek težje invalidnosti (najmanj druga kategorija) delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu več kot 10 let (100%)
- Nastanek težje invalidnosti (najmanj druga kategorija) delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu do 10 let (80%)
Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu določi višje zneske in dodatne primere, za katere delavcu pripada solidarnostna pomoč.
Ožji družinski člani delavca vključujejo zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroke ter posvojence, pod pogojem, da jih delavec dolžan preživljati po zakonu. Več si lahko preberete tukaj.
Solidarnostna pomoč in elementarna nesreča
Elementarna nesreča je dogodek ali naravni pojav, ki povzroči nenadno, nepričakovano in obsežno škodo na življenju, premoženju, okolju ali drugih pomembnih dobrinah. To so običajno naravni pojavi, kot so potresi, poplave, požari, neurja, snežni plazovi, ter drugi nepričakovani in obsežni dogodki, ki lahko povzročijo večjo škodo in vplivajo na normalno življenje ljudi ter delovanje družbe. Definicija elementarne nesreče lahko variira glede na državo in se lahko določa v okviru zakonodaje o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Elementarne nesreče, ki prizadenejo zaposlene pri delodajalcu, so tiste, ki so posledica naravnega pojava, opredeljenega v definiciji Statističnega urada Republike Slovenije, in povzročijo škodo na nujnih dobrinah, ki so potrebne za nemoteno opravljanje dela.
Delavcu pripada solidarnostna pomoč za primer elementarne nesreče, odmerjena glede na višino povprečne mesečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Pravica velja v naslednjih primerih:
- Za delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu več kot 10 let (100%)
- Za delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu do 10 let (80%)
Višina solidarnostne pomoči ne sme presegati višine nastale škode, in če je škoda manjša od navedenega zneska, se izplača solidarnostna pomoč do višine nastale škode.
Če elementarna nesreča povzroči znatno škodo tudi delodajalcu, ta ni dolžan izplačati delavcu solidarnostne pomoči.
Člani SKEI Slovenija in solidarnostna pomoč
Člani SKEI (sindikat kovinske in elektroindustrije) Slovenije imajo pravico do brezplačne pravne pomoči pri uveljavljanju pravic na podlagi dela in iz delovnega razmerja, vključno s pravico do zastopanja pred sodiščem.