Razmišljate, da bi izobraževali med delom? Verjetno vam misel takoj pade na - “ampak ali bom imel dovolj časa?” Na eni strani imamo izredne študijske smeri, na drugi pa imamo tudi študijski dopust, ki je lahko za vaše izobraževanje nujno potreben. Učimo se celo življenje, ali je to formalno ali neformalno in izobraževanje se za veliko ljudi ne zaključi s prvo zaposlitvijo. Ogledajmo si torej kateri procesi in zakonske podlage so na mestu, da vam izobraževanje olajšajo.
Kar se tiče spodbujanja ali podpiranja izobraževanja svojih zaposlenih, je Slovenija in njeni delodajalci trenutno na vrhu in konkurira z globalnimi podjetji. Vedno več delodajalcev se zaveda kako lahko dodatno izobraževanje delavcev pripomore k izboljšanju podjetja. Predvsem tistih delavcev, ki že imajo nekaj prakse in jih tako lahko že nadgradnja splošne izobrazbe povzdigne na višjo raven sodelovanja znotraj podjetja. Seveda pa ne pozabimo na boljše počutje posameznika, saj se lahko bolj aktivno vključuje v družbo in si bogati lastno življenje. Učenje je nekaj univerzalnega in blagodejno vpliva na nas.
Kaj je študijski dopust zaposlenega?
Študijski dopust je namenjen vsem zaposlenim, ki se izobražujejo ob delu in ga med drugim ureja Konvencija mednarodne organizacije dela. Že leta 1974 je bila le-ta sprejeta in govori o ‘plačanem dopustu za izobraževanje.’ V 1. členu je ta dopust obrazložen kot finančni prejemki in dopust, ki traja določeno dobo in ju lahko prejme delavka ali delavec zaradi izobraževanja med delovnim časom.
Eksplicitno je tudi zapisano, da ga lahko prejme vsaka delavka ali delavec ne glede na spol, barvo, raso, veroizpoved, socialno poreklo ali politično prepričanje. Plačan dopust posredno pozitivno vpliva na varnost zaposlitve, saj lahko delavec nadgrajuje doseženo znanje in prispeva k njegovemu prilagajanju poklicnih sposobnosti.
Študijski dopust po zakonu
Za več informacij glede študijskega dopusta si lahko preberete v 170. in 171. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v katerem je zapisano, da delodajalec nosi vse stroške vašega izobraževanje, če je on bil tisti, ki vas je napotil na izobraževanje. Nosi stroške izobraževanja, kot tudi usposabljanja in izpopolnjevanja. V zakonu je zapisano, da ste v tem primeru upravičeni tudi do plačane odsotnosti od dela. Bodite pozorni, da je razlika, če se želite izobraževati samoiniciativno kot pa če vas na izobraževanje napoti delodajalec.
Študijski dopust po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti
Trenutno je v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (KPND) zapisano, da ima lahko delavec za pripravo na izpit na voljo od 3 do 25 dni in pa 10 do 35 dni za pripravo na zaključni izpit.
V ZDR-1 ne boste videli urejene pravice do odsotnosti z dela brez nadomestila plače, a je možno, da bodo to urejale nekatere kolektivne pogodbe. To boste na primer videli v elektroindustrijski kolektivni pogodbi.
Študijski dopust po pogodbi o izobraževanju
Ker v ZDR.1 ni določena obličnost pogodbe o izobraževanju to tudi pomeni, da se upošteva, če je dogovor med delodajalcem in delavcem sklenjen ustno. Ne bi pa priporočali, da se dogovora lotite izrecno samo v ustni obliki. To so pomembni pogovori, ki naj potekajo vsaj preko sms-ov ali elektronske pošte. Ti pogovori se lahko v takšni obliki uporabijo na sodišču, četudi niste podpisali pogodbe.
Kako skleniti dogovor brez podpisane pogodbe?
Dogovor ni potrebno, da je napisan v obliki pogodbe in podpisan, da ga lahko uporabite zoper nekoga na sodišču. Ne pogovarjajte se o ničemer pomembnem preko telefona, ampak se pogovarjajte le preko sms-ov in elektronske pošte oziroma takšnih portalov, kjer ne morejo izbrisati del pogovora naknadno. Ne priporočamo npr. Messenger, Instagram, Whatsapp.
Iz pogovora mora biti razvidno, da se v dogovor vstopa pod jasnimi določbami in pogoji ter da obe stranki (delodajalec in delavec) sprejmeta dogovor. Če se ne boste odločili za podpis pogodbe, bodite pozorni, da v vaših pogovorih z delodajalcem ne puščate nobenih “lukenj” v razumljivosti dogovora, ki bi jo morebiti lahko izkoristil v svoj prid.
Kaj če sva se dogovorila samo ustno?
V tem primeru vam priporočamo, da naknadno pridobite podpisano pisno potrditev ustnega dogovora.
Pravica do plačanega dopusta za izobraževanje
Do določenih pravic glede izobraževanja med delom ste upravičeni tako v primeru napotitve delodajalca kot tudi takrat, ko se izobražujete po lastnem interesu.
Plačan dopust za izobraževanje v interesu delodajalca
Do pravice ste upravičeni le če se greste izobraževati, ker vas je tja napotil vaš delodajalec. Obsega pa za dneve opravljanja izpita, se pa lahko zgodi, da ga lahko uporabljate tudi med študijem:
- obvezni seminarji
- obvezna predavanja
- učenje pred izpitom
Gre definitivno za dogovor med posameznim delodajalcem in delavcem in kako so dogovorjene pravice in obveznosti. Preverite pa tudi kolektivne pogodbe, določene pravice in obveznosti so lahko zapisane že tam.
Plačan dopust za izobraževanje v lastnem interesu (samoiniciativno)
Kot rečeno imate določene pravice tudi ko se izobražujete, izpopolnjujete ali usposabljanje v lastnem interesu v času zaposlitve, a so te po večini v manjšem obsegu in večinoma ne vključujejo nadomestila plače, ampak le pravico do odsotnosti z dela in le, ko prvič opravljate izpit, ne pa za čase priprav na izpite. Pravica do dopusta na dan opravljanja izpita vam tako pripada ne glede na to ali je bila želja po dodatnem izobraževanju iz vaše ali delodajalčeve strani, razlika pa je le v tem, če je odsotnost plačana. V tem primeru preverite vašo pogodbo o zaposlitvi, kolektivne pogodbe ali pogodbe o izobraževanju, ki vam lahko določajo bolj ugodne pravice. Če imate več pravic po navedenih pogodbah se upošteva ugodnejša od zakonskega minimuma.
Več informacij za študijski dopust
Za več informacij se lahko obrnete na:
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS
- Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja (pod “Letni dopust, druge odsotnosti z dela in izobraževanje” - “izobraževanje”)
- Raznorazni forumi - na primer: Forum
Študijski dopust in delodajalec
Ali vam delodajalec zavrača študijski dopust, kljub temu, da vam ta pripada, saj izobraževanje ni po vašem lastnem interesu? Gre za nekaj moralno in zakonsko spornega in nezakonitega. Dobro je, da vsi vemo kdo so ti problematični delodajalci. S transparentnostjo v pravem pomenu besede lahko pride do bolj informiranih odločitev iskalcev zaposlitve in potencialno tudi izboljšanje delovnih razmer v podjetju. Prispevajte k transparentnosti slovenskih delodajalcev in objavite svoje anonimno mnenje na spletni strani preveri.podjetje,