Plačilo je temelj delovnega razmerja. Brez pravičnega nadomestila ni stabilnosti. Vendar raziskave motivacije kažejo, da denar po določeni točki nima več linearnega vpliva na zadovoljstvo.
Priznanje – občutek, da je trud opažen in cenjen – ima pogosto globlji psihološki učinek.
Notranja in zunanja motivacija
Denar predstavlja zunanjo motivacijo. Priznanje pa krepi notranjo motivacijo – občutek kompetentnosti in vrednosti.
Raziskave, ki jih je populariziral Daniel Pink, poudarjajo, da dolgoročno zavzetost poganjajo:
- občutek smisla,
- avtonomija,
- mojstrstvo.
Priznanje neposredno podpira ta tri področja.
Povezanost in spoštovanje
Ko posameznik prejme priznanje, se okrepi občutek pripadnosti ekipi. To pomeni:
- večje zaupanje,
- večjo pripravljenost na sodelovanje,
- večjo odpornost na stres.
V organizacijah z močno kulturo priznanja, kot jih pogosto najdemo v mestih z razvitimi inovacijskimi ekosistemi, na primer v Amsterdam ali Stockholm, je zavzetost zaposlenih praviloma višja.
Denar kot kratkoročni, priznanje kot dolgoročni dejavnik
Finančna nagrada ima pogosto kratkotrajen učinek. Po določenem času postane nova raven dohodka normalizirana.
Priznanje pa vpliva na identiteto posameznika – potrjuje njegovo strokovnost in prispevek. To ima dolgoročnejši učinek na samopodobo in motivacijo.
Seveda priznanje ne more nadomestiti nepravične plače. Deluje kot dopolnilo, ne kot nadomestilo.
Vloga vodstva
Kakovostno priznanje je:
- konkretno (povezano z dosežkom),
- pravočasno,
- iskreno.
Generične pohvale brez jasne vsebine nimajo enakega učinka.
Pri ocenjevanju organizacijske kulture podjetja je smiselno preveriti tudi širše poslovne kazalnike preko portala Preveri Podjetje, kjer so dostopne informacije o slovenskih poslovnih subjektih.
Zaključek
Priznanje pogosto pomeni več kot denar, ker naslavlja globlje psihološke potrebe – potrebo po spoštovanju, pripadnosti in kompetentnosti.
Plača zagotavlja varnost. Priznanje pa gradi identiteto in dolgoročno zavzetost.