Digitalizacija je zabrisala mejo med delovnim in zasebnim časom. Elektronska pošta, sporočila in videoklici omogočajo stalno dosegljivost, hkrati pa povečujejo tveganje izgorelosti in kronične preobremenjenosti.
Zato je v zadnjem desetletju v ospredje stopil koncept pravice do odklopa – pravice zaposlenega, da izven delovnega časa ni dolžan odgovarjati na službena sporočila.
Nekatere države so to pravico že vključile v zakonodajo.
Kaj pomeni pravica do odklopa?
Gre za zakonsko ali kolektivno določeno pravico zaposlenih, da:
- izven delovnega časa niso dolžni odgovarjati na elektronsko pošto ali klice,
- ne smejo biti sankcionirani zaradi nedosegljivosti,
- imajo zagotovljeno spoštovanje počitka in letnega dopusta.
Pravica je povezana z že obstoječimi pravili o delovnem času, počitku in varstvu zdravja pri delu, vendar jo zakonodaja v nekaterih državah dodatno konkretizira.
🇫🇷 Francija – prva sistemska ureditev
Francija je leta 2017 postala prva država, ki je pravico do odklopa izrecno vključila v delovno zakonodajo.
Podjetja z več kot 50 zaposlenimi morajo:
- vzpostaviti interna pravila glede digitalne komunikacije,
- v kolektivnih pogajanjih urediti časovno dostopnost zaposlenih,
- preprečevati digitalno preobremenjenost.
Zakon ne določa natančnih ur prepovedi komunikacije, temveč obvezuje podjetja k sistemski ureditvi.
🇮🇹 Italija – vezano na delo na daljavo
Italija je pravico do odklopa vključila v zakonodajo leta 2017, predvsem v okviru ureditve pametnega dela (smart working).
Dogovor o delu na daljavo mora vsebovati:
- časovne omejitve razpoložljivosti,
- obdobja obveznega počitka,
- tehnične ukrepe za preprečevanje stalne dosegljivosti.
Ureditev je bolj pogodbeno usmerjena kot v Franciji.
🇪🇸 Španija – digitalne pravice zaposlenih
Španija je leta 2018 pravico do odklopa vključila v zakon o varstvu osebnih podatkov in digitalnih pravicah.
Podjetja morajo:
- oblikovati interno politiko uporabe digitalnih orodij,
- izobraževati zaposlene o tveganjih prekomerne uporabe tehnologije,
- spoštovati zasebnost zaposlenih.
🇧🇪 Belgija – obvezni pogovori o odklopu
Belgija je leta 2022 uvedla obveznost, da podjetja z več kot 20 zaposlenimi uredijo pravico do odklopa v pravilnikih ali kolektivnih pogodbah.
Zakon spodbuja socialni dialog in formalno ureditev, vendar ne določa kazenskih sankcij za posamezne primere sporočil izven delovnega časa.
🇵🇹 Portugalska – strožja ureditev
Portugalska je leta 2021 sprejela eno strožjih ureditev.
Delodajalec zaposlenega ne sme kontaktirati izven delovnega časa, razen v izjemnih primerih. Kršitve lahko vodijo do sankcij.
Vloga Evropske unije
Evropski parlament je leta 2021 pozval k enotni evropski direktivi o pravici do odklopa, vendar do danes obvezujoča direktiva še ni bila sprejeta.
Kljub temu se tema redno pojavlja v razpravah o prihodnosti dela, digitalizaciji in varovanju duševnega zdravja zaposlenih.
Kaj to pomeni za slovenska podjetja?
V Sloveniji pravica do odklopa ni posebej zakonsko opredeljena, vendar jo je mogoče posredno utemeljiti na:
- pravilih o delovnem času,
- obveznem dnevnem in tedenskem počitku,
- dolžnosti zagotavljanja varnega delovnega okolja.
Podjetja, ki poslujejo mednarodno ali sodelujejo s partnerji iz držav z jasno ureditvijo, morajo to upoštevati tudi v praksi.
Pred uvedbo notranjih pravil je smiselno preveriti organizacijsko strukturo in obseg poslovanja podjetja, kar je mogoče tudi preko portala Preveri Podjetje, kjer so dostopni osnovni podatki o poslovnih subjektih.
Je pravica do odklopa trend ali nujnost?
Raziskave o izgorelosti kažejo porast psiholoških obremenitev v digitalnem okolju. Meja med delom in zasebnim življenjem se briše, zlasti pri hibridnem in oddaljenem delu.
Zakonodaje, ki uvajajo pravico do odklopa, ne posegajo le v delovni čas, temveč v organizacijsko kulturo podjetij.
Za podjetnike to pomeni predvsem eno:
če zakon tega še ne zahteva, to še ne pomeni, da ga trg dela ne pričakuje.
Vprašanje ni več, ali bodo pravila prišla, temveč kdaj in v kakšni obliki.